Datum objave: 13.05.2009
DOS 2009 je končan!!!
Žal se je letos zame končal prehitro. Tega nisem imel v planu. Želel sem končati, postaviti osebni rekord in se na tak način zahvaliti vsem, ki ste mi in upam, da mi boste še, stali ob strani skozi pripravljalno sezono in v vseh mojih kolesarskih podvigih.
Letos so bili moji plani na DOS-u veliki, toda bolezen mi je preprečila, da bi dirko odpeljal do konca. Zbolel sem že kakšnih 10 dni pred dirko. Angina, gripa, kašelj, vnetje oči. Bil sem tudi na urgenci KC v Ljubljani in s pomočjo infuzije skušal čim hitreje okrevati. Odsvetovali so mi sodelovanje na DOS-u. A sem se počutil bolje in želel sodelovati. Tako sem stisnil zobe in odšel na start. Adrenalin me je držal pokonci in počutil sem se močan in sposoben odpeljati do konca. No, pa je bilo že kmalu jasno, da z rekordom ne bo nič. Prvo noč sem kašljal, kot stara lokomotiva. Bil sem hiter. Da, po planih. Le kašelj me je oviral pri dihanju. Proti jutru sem si privoščil počitek in zopet sem bil nabit z energijo in pripravljen nadaljevati. A sem potreboval vedno več počitkov. Občutek sem imel, da mi bo razneslo prsni koš in težko, zelo težko, sem dihal. V Žagi, po dobrih 375 km kolesarjenja, so fantje iz spremljevalne ekipe stopili k meni in mi predlagali, da premislim o odstopu. Iz spremljevalnega vozila je bilo že na daleč videti, da imam težave. Sprva o tem nisem hotel slišati niti besede. Pridobili so tudi mnenja treh zdravnikov specialistov in vsi so mi odsvetovali nadaljevanje vožnje. Potem je bilo na meni, da se odločim. To so bili najtežji trenutki na dirki. Noge so mi govorile še, v glavi je bila zmeda, prsni koš pa je vpil po počitku. In potem sem se odločil: kolesarjenje je moj način življenja in želim si še veliko prekolesariti sam , z družino, s prijatelji. DOS bo pa že drugo leto. Vodja ekipe je javil moj odstop zaradi resnih zdravstvenih težav in … bilo je konec. Konec mojih sanj o letošnji dobri vožnji na DOS-u. Bil sem potrt, razočaran, zaskrbljen. Fantje iz FH team so me sprva pustili malce samega, potem pa so iz avtodoma vzeli kitaro in harmoniko in sedmina se je začela. Volja do življenja in do sveta okoli mene se mi je hitro povrnila. Pospravili smo kolo in se odpeljali za junaki DOS-a, ki so še imeli srečo in so ostajali na trasi. Na Vršiču smo z glasbo pospremili kolesarja iz Pivke, Bobek Marjana, potem pa odšli proti domu.
Toda naj vas ne skrbi. Po opravljenih specialističnih pregledih, lahko rečem, da smo končali ravno še pravi čas. Tako, da bom lahko še kolesaril in , če boste na volji, me boste lahko še spremljali na mojih novih kolesarskih podvigih. Moje misli so sedaj, ko še ne smem na kolo, že obrnjene proti Češki. In naprej v celo sezono, ki me še čaka. Ne, nisem vrgel puške v koruzo. Nadaljeval bom, saj sem v najboljših kolesarskih letih. Torej, dragi moji, vabim vas, na nove kolesarske avanture.
Na koncu bi se rad zahvalil. Zahvalil bi se svoji ekipi, FH team, fantje , brez vas ne bi prišel tako daleč, lahko rečem, kot sem že lani in še večkrat vmes, da ste najboljša spremljevalna ekipa! Družini, saj veste, res, da me ni veliko doma, a vem in čutim, da me podpirate in za to sem vam hvaležen. Prijateljem, ki me spremljate in mi s svojo sproščenostjo pomagate, da lažje treniram. Sponzorjem, ki verjamejo vame in so mi še naprej pripravljeni pomagati. Mojim navijačem po vsej Sloveniji in tudi tistim, ki me spremljate v tujini. Hvala torej vsem za vašo podporo, za vaše zaupanje in, da verjamete vame.
Bodite aktivni!
Franci
